Ko se pri zaviranju pojavi kovinski zvok, avto pri močnejšem zaviranju vleče v stran ali se prižge opozorilna lučka, odlašanje ni dobra izbira. Simptomi obrabljenih zavornih ploščic se pogosto stopnjujejo postopoma, zato jih voznik sprva pripiše mokri cesti, hladnim zavoram ali običajnemu hrupu. Zavorne ploščice pa so potrošni del, od katerega sta neposredno odvisni zavorna pot in stabilnost vozila pri zaviranju.
Ploščice niso edini možni vzrok težav z zavorami. Podoben občutek lahko povzročijo obrabljeni zavorni koluti, zataknjena zavorna čeljust, slaba zavorna tekočina, pnevmatike ali napaka sistema ABS. Kljub temu lahko z nekaj konkretnimi znaki dovolj hitro presodite, ali je čas za pregled in menjavo.
Najpogostejši simptomi obrabljenih zavornih ploščic
Najbolj znan znak je cviljenje. Nekatere ploščice ob hladnem vremenu, vlagi ali po daljšem mirovanju za kratek čas zacvilijo tudi, kadar niso iztrošene. Če se zvok ponavlja pri vsakem zaviranju in postaja izrazitejši, ga ne ignorirajte. Pri številnih izvedbah je v ploščico vgrajen kovinski indikator obrabe, ki ob minimalni debelini drgne ob kolut in ustvari značilen visok zvok.
Bolj resen je grob kovinski zvok, praskanje ali škrtanje. Takrat je lahko torno oblogo že skoraj ali povsem zmanjkalo, kovinska nosilna plošča pa drgne neposredno ob zavorni kolut. Vozilo lahko še vedno zavira, vendar se kolut hitro poškoduje. Menjava, ki bi sicer obsegala komplet ploščic, se lahko spremeni v menjavo ploščic in kolutov na isti premi.
Daljša zavorna pot oziroma občutek, da mora voznik pedal pritisniti močneje kot prej, je drugi opozorilni znak. Obrabljene ploščice same po sebi ne povzročijo vedno mehkega pedala, lahko pa je zavorni učinek slabši zaradi pregrete, steklaste ali neenakomerno obrabljene torne obloge. Če je pedal mehak, se pogreza ali se njegovo obnašanje nenadoma spremeni, vozila ne uporabljajte brez pregleda zavornega sistema.
Vibriranje v volanu ali zavornem pedalu med zaviranjem pogosteje kaže na neenakomeren zavorni kolut, vendar se običajno preveri skupaj s ploščicami. Ploščice se lahko obrabijo poševno, če vodila čeljusti ne drsijo pravilno ali če bat čeljusti ne vrača. Nova ploščica na poškodovan kolut oziroma v zatikajočo čeljust težave ne odpravi za dolgo.
Opozorilna lučka za obrabo zavornih ploščic je neposreden znak pri vozilih, ki imajo senzor obrabe. Senzor je lahko nameščen samo na enem kolesu ali na eni osi, odvisno od vozila. Pri menjavi preverite, ali je senzor za obrabo del kompleta ploščic, se naroča ločeno ali je še uporaben. Pri nekaterih modelih je po menjavi potreben tudi ponastavitev servisnega opozorila v vozilu.
Med znake sodijo tudi vozilo, ki pri zaviranju vleče levo ali desno, vonj po zažganem po kratki vožnji ter nenavadno vroče platišče. Ti simptomi niso tipična posledica normalne obrabe ploščic. Pogosto kažejo na zatikajočo čeljust ali vodila, zato je potreben pregled brez odlašanja.
Kako preveriti stanje zavornih ploščic
Vizualni pregled skozi odprtine platišča je lahko koristen, vendar ni vedno zanesljiv. Pri nekaterih platiščih notranje ploščice ne vidite, prav ta pa se zaradi zatikajoče čeljusti lahko obrabi hitreje od zunanje. Za pravilen pregled je treba po potrebi sneti kolo in preveriti obe ploščici, kolut, vodila ter gumijaste manšete čeljusti.
Merodajna je debelina torne obloge, ne kovinske nosilne plošče. Nove ploščice imajo glede na izvedbo običajno približno 10 do 15 mm torne obloge. Pri približno 3 mm je smiselno menjavo načrtovati, pri 2 mm ali manj pa je ne odlašajte. Natančna mejna vrednost je odvisna od proizvajalca zavornega sistema in konstrukcije ploščice.
Preverite tudi obrabo zavornih kolutov. Na robu koluta se lahko pojavi izrazit rob, na delovni površini pa žlebovi, modrikaste lise ali razpoke zaradi pregrevanja. Debelino koluta se meri z merilnim orodjem in primerja z najmanjšo dovoljeno debelino, označeno na kolutu ali v tehničnih podatkih. Če je kolut pod predpisano mejo, ga ni pravilno kombinirati z novimi ploščicami.
Pomemben podatek je tudi enakomernost obrabe. Če je notranja ploščica precej tanjša od zunanje, se težava skriva v čeljusti ali vodilih. Če je obraba različna med levim in desnim kolesom iste osi, preverite delovanje obeh čeljusti. V takšnem primeru ni dovolj naročiti samo zavornih ploščic.
Kdaj je potrebna takojšnja menjava
Takoj ukrepajte ob kovinskem drgnjenju, prižgani lučki za obrabo, vidno zelo tanki torni oblogi ali občutno slabšem zaviranju. Enako velja, če se kolo pregreva, avto močno vleče v stran ali če zavore oddajajo dim oziroma izrazit vonj po zažganem. Pri teh znakih nadaljnja vožnja poveča tveganje in strošek popravila.
Ploščice se vedno menjajo v kompletu na isti osi – torej obe prednji ali obe zadnji strani hkrati. Različne ploščice na levem in desnem kolesu lahko pomenijo neenakomeren zavorni učinek. Pri večini osebnih vozil se ob menjavi preveri še komplet pritrdilnih vzmeti oziroma pločevin, stanje vodil in morebiten senzor obrabe.
Menjava samo ploščic je smiselna, kadar sta koluta znotraj dovoljene debeline, njuna površina ni poškodovana in se obrabljata enakomerno. Če so koluti močno obrabljeni, valoviti ali imajo globoke zareze, je pravilna rešitev menjava kolutov in ploščic skupaj. To je posebej pomembno pri vozilih z večjo maso, močnejšim motorjem ali pogostimi vožnjami po avtocesti.
Zakaj se ploščice ne obrabljajo enako hitro
Interval menjave ni določen samo s kilometri. Prednje ploščice pri večini vozil nosijo večji delež zavorne sile in se zato praviloma obrabijo prej kot zadnje. Pri mestni vožnji s pogostim ustavljanjem lahko zdržijo bistveno manj kot pri umirjeni regionalni ali avtocestni vožnji.
Na obrabo vplivajo masa vozila, način vožnje, vožnja s prikolico, teren in kakovost uporabljenih delov. Pomembna je tudi izbira materiala. Organske oziroma udobnejše ploščice so lahko tišje in manj obremenjujejo kolut, medtem ko so druge zmesi primernejše za večje toplotne obremenitve. Prava izbira je odvisna od vozila, zavornega sistema in načina uporabe, ne samo od najnižje cene kompleta.
Prehitra obraba lahko pomeni, da voznik pogosto zavira pozno in močno, lahko pa opozarja na tehnično napako. Zataknjena čeljust, poškodovana vodila, napačno vgrajene ploščice ali stalno aktivirana električna parkirna zavora lahko ploščico uničijo v kratkem času. Če nov komplet ne zdrži običajnega intervala, je treba poiskati vzrok in ne le znova zamenjati potrošnega materiala.
Kaj izbrati pri nakupu zavornih ploščic
Pri naročanju preverite vozilo po številki šasije oziroma VIN, moči motorja, letu izdelave in predvsem zavorni izvedbi. En model vozila ima lahko glede na motor, paket opreme ali leto proizvodnje več različnih premerov kolutov in oblik ploščic. Zunanja podobnost ni dovolj za pravilno izbiro.
Izbirate lahko med OE deli in kakovostnimi originalu enakovrednimi nadomestnimi deli priznanih proizvajalcev. Smiselno je upoštevati, ali komplet vsebuje pritrdilni material in ali vaše vozilo potrebuje senzor obrabe. Pri dvomu so podatki z vozila, oznaka zavorne čeljusti in VIN bolj zanesljivi kot izbira samo po modelu avtomobila.
Po pravilni menjavi je potrebno utekanje zavor. Prvih približno 200 do 300 kilometrov se izogibajte zaporednim močnim zaviranjem, kadar promet to omogoča. S tem se torna površina ploščic enakomerno prilagodi kolutu, zavorni sistem pa doseže predviden učinek brez nepotrebnega pregrevanja.
Zavore ne čakajo na primeren termin. Če opazite ponavljajoč zvok, opozorilno lučko ali spremenjen občutek pri pedalu, naj pregled določi, ali potrebujete ploščice, kolute, senzor ali popravilo čeljusti. Pravočasen pregled je običajno najcenejši način, da zavorni sistem ostane varen in predvidljiv.